Naše črevesje je izjemno. V njem je več bilijonov živih bakterij,(1) ki pomagajo pri prebavi hrane(2) in imajo pomembno vlogo pri našem splošnem zdravju in dobrem počutju.(2) 

Za preprečevanje številnih zdravstvenih težav je zelo pomembno ohranjanje dobro delujočega črevesja. Zato je za nas poglavitno, da uživamo hrano in prehranska dopolnila, ki črevesju aktivno zagotavljajo koristne bakterije in vlaknine.(3)

Z obojimi skupaj krepimo koristne bakterije v črevesju, hkrati pa telesu preprečimo prebavne težave, pomagamo premagovati stres, odpravimo šibko imunsko obrambo, težave s spanjem in motnje razpoloženja.

Če želite izvedeti več o tem, kako lahko prehrana in življenjski slog vplivata na dobrobit vašega črevesja, kliknite na spodnjo povezavo.

  • Znaki neuravnotežene črevesne flore

    Stres

    Dobro znano je, da stres negativno vpliva na bakterije v črevesju.(1) Z eno študijo, pri kateri so se osredotočili na študente, je pokazala, da se je ob tem, ko se je stres čez semester čedalje bolj krepil, število nekaterih bakterij, ki delujejo ugodno za črevesje, zmanjšalo.(2) Razlog za to je, da imunske celice delujejo kot prenašalci informacij, ki prenašajo psihološki stres na črevesje,(3) povečano vnetje, ki je posledica stresa, pa spodbuja rast patogenih bakterij. Kot že ime pove, to niso koristne bakterije in lahko povzročijo tako imenovano disbiozo (poškodovano ali oslabljeno mikrofloro), ki vpliva na črevesno pregrado.(4)

    Črevesje in možgani neprestano komunicirajo na osi črevesje–možgani.(5) Pomislite, kako bi vas lahko bolel trebuh, kadar koli ste živčni ali zaskrbljeni zaradi nečesa, to je klasičen primer, kako lahko čustva in stres okrnijo ​gibljivost črevesja.

    Spanec

    Ta aktivna povezava med možgani in mikrobiomom v črevesju lahko vpliva tudi na kakovost spanca. Z eno študijo so pokazali, da je bila raznolikost črevesnega mikrobioma pozitivno povezana z učinkovitejšim spancem in celotnim časom spanja, ob tem pa je bila negativno povezana z budnostjo po tem, ko zaspimo.(6)

    Razpoloženje

    Prebavne motnje, kot je sindrom razdraženega črevesja, so pogost odziv na črevesno mikrofloro slabe kakovosti in šibke raznolikosti,(7) po osi črevesje–možgani pa lahko to negativno vpliva na razpoloženje.(8) Poleg tega več kot 90 % glavnega hormona, ki uravnava razpoloženje, tj. serotonina, v človeškem telesu nastaja v črevesju, zato je mogoče, da lahko črevesna mikroflora, ki izloča serotonin, vpliva na njegovo raven v možganih, to pa nato vpliva na vedenje in razpoloženje.(9) Koristne bakterije v črevesju so znane tudi po tem, da proizvajajo nekatere koristne snovi, ki imajo lahko neposreden učinek, podoben tistemu, ki ga imajo antidepresivi.(10)

    Zdravje kože

    Težave z zdravjem kože so lahko znak neuravnotežene črevesne flore. Kadar v črevesju nastane vnetje, ki je posledica slabe prehrane, to lahko povzroči uhajanje nekaterih beljakovin, ki dražijo kožo.(11)

    Pomembna vloga probiotikov

    Čeprav lahko uvedemo spremembe v življenjski slog, da zmanjšamo vpliv zdravstvenih motenj na črevesje, imajo lahko tudi probiotiki pomembno vlogo pri podpiranju črevesne mikroflore in dobrega delovanja črevesja.(12) Ta dvojni pristop je pozitiven način, ki pripomore k izboljšanju dobrobiti črevesja ter nastanku zdravega in raznolikega mikrobioma.

    • Viri

      1. Molina-Torres, G., Rodriguez-Arrastia, M., Roman, P., Sanchez-Labraca, N., in Cardona, D. Stress and the gut microbiota-brain axis. Behav Pharmacol. 2019; 30(2 in 3-spec izdaja): 187–200.
      2. Knowles, S. R., Nelson, E. A., in Palombo, E. A. Investigating the role of perceived stress on bacterial flora activity and salivary cortisol secretion: a possible mechanism underlying susceptibility to illness. Biol Psychol. 2008; 77(2): 132–137.
      3. Yang, T., Ahmari, N., Schmidt, J. T., Redler, T., Arocha, R., Pacholec, K., idr. Shifts in the Gut Microbiota Composition Due to Depleted Bone Marrow Beta Adrenergic Signaling Are Associated with Suppressed Inflammatory Transcriptional Networks in the Mouse Colon. Front Physiol. 2017; 8: 220.
      4. Zeng, M. Y., Inohara, N., Nuñez, G. Mechanisms of inflammation-driven bacterial dysbiosis in the gut. Mucosal Immunol. 2017; 10(1): 18–26.
      5. Cryan, J. F., O'Riordan, K. J., Cowan, C. S. M., Sandhu, K. V., Bastiaanssen, T. F. S., Boehme, M., idr. The Microbiota-Gut-Brain Axis. Physiol Rev. 2019; 99(4): 1877–2013.
      6. Smith, R. P., Easson, C., Lyle, S. M., Kapoor, R., Donnelly, C. P., Davidson, E. J., idr. Gut microbiome diversity is associated with sleep physiology in humans. PLoS One. 2019; 14(10): e0222394.
      7. Chong, P. P., Chin, V. K., Looi, C. Y., Wong, W. F., Madhavan, P., in Yong, V. C. The Microbiome and Irritable Bowel Syndrome - A Review on the Pathophysiology, Current Research and Future Therapy. Front Microbiol. 2019; 10: 1136.
      8. Mykletun, A., Jacka, F., Williams, L., Pasco, J., Henry, M., Nicholson, G. C., idr. Prevalence of mood and anxiety disorder in self reported irritable bowel syndrome (IBS). An epidemiological population based study of women. BMC Gastroenterol. 2010; 10: 88.
      9. Huang, T. T., Lai, J. B., Du, Y. L., Xu, Y., Ruan, L. M., in Hu, S. H. Current Understanding of Gut Microbiota in Mood Disorders: An Update of Human Studies. Front Genet. 2019; 10: 98.
      10. Smith, P. A. The tantalizing links between gut microbes and the brain. Nature. 2015; 526(7573): 312–314.
      11. Salem, I., Ramser, A., Isham, N., in Ghannoum, M. A. The Gut Microbiome as a Major Regulator of the Gut-Skin Axis. Front Microbiol. 2018; 9: 1459.
      12. Hemarajata, P., in Versalovic, J. Effects of probiotics on gut microbiota: mechanisms of intestinal immunomodulation and neuromodulation. Therap Adv Gastroenterol. 2013; 6(1): 39–51.

Prebiotične vlaknine

Kaj je to?

Kaj je Bimuno galakto-oligosaharid?
Ključne prednosti
Znanstveno potrjeno

Probiotične koristne bakterije

Kaj je to?
Kaj je Bifidobacterium lactis HN019™?
Ključne prednosti
Znanstveno potrjeno

Kaj so Prebiotiki?

Prebiotiki so snovi, ki hranijo koristne bakterije v črevesju(3) in so večinoma vlaknine, ki jih naše telo ne more prebaviti.

Črevesna mikrobiota dobiva hranilne snovi s prebiotiki in jih v procesu, imenovanem fermentacija, pretvori v manjše in zelo koristne spojine.(3) Te snovi se imenujejo kratkoverižne maščobne kisline, njihove koristi pa so predvsem:

  • uravnavanje delovanja imunskega sistema,(4-6) 
  • vzdrževanje dobro delujoče črevesne stene,(7-9)
  • ustvarjanje ugodnega okolja za druge koristne bakterije.(10)

Kaj je Bimuno galakto-oligosaharid?

Bimuno® je prebiotična vlaknina, ki vsebuje edinstveno mešanico galakto-oligosaharidov (GOS), pridobljenih iz laktoze. Po zaužitju potuje skozi prebavni sistem povsem nedotaknjena, dokler ne pride v debelo črevo, kjer pa se z njo nahranijo koristne bakterije, zlasti bifidobakterije, poleg tega spodbuja njihovo rast.(12-17) Te so med prvimi mikrobi, ki živijo v prebavilih, in naj bi imeli številne pozitivne koristi za zdravje.(11)

Znanstvena dognanja o vlaknini Bimuno® galakto-oligosaharid so med najobsežnejšimi za vse komercialno dostopne prebiotike na trgu. 

Njeni varnost in učinkovitost sta podprti s številnimi znanstvenimi objavami, vključno s kliničnimi preskušanji pri ljudeh.(12-17)

Ključne prednosti na podlagi kliničnih študij

Znanstveno potrjeno.

  • Pozitivne spremembe v črevesni mikroflori

    Klinične študije so pokazale, da so pri tistih, ki so zaužili Bimuno® galakto-oligosaharid, zaznali:

    • povečanje števila koristnih črevesnih bakterij, zlasti bifidobakterij.(12-15, 17, 18) Ta učinek so opazili po 7-dnevnem zaužitju ene porcije (1,37 g) vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan;(13)
    • zmanjšanje potencialno škodljivih črevesnih bakterij. Študije so to pokazale, ko so preiskovanci Bimuno® galakto-oligosaharid zaužili dlje časa (vsaj 4 tedne(17)) in v večji količini: 2 porciji (2,74 g) dan.(12, 15, 17)

  • Dobrobit prebavil

    Raziskave kažejo, da lahko Bimuno® galakto-oligosaharid lajša težave v prebavilih pri odraslih brez diagnoze, ki pa trpijo zaradi napihnjenosti, bolečin v trebuhu ali napenjanja,(19) ter pri tistih s sindromom razdraženega črevesja.(16, 17) Rezultate so opazili zelo hitro: v le 1 tednu uživanja 1 porcije na dan (1,37 g) vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid.(16, 17, 19) V tabeli v nadaljevanju je prikazano zmanjšanje simptomov v 1 do 2 tednih:


    Manj napihnjenosti

    Manj napenjanja

    Manj bolečin v trebuhu

    1 teden

    51%

    80%

    76%

    2 tedna

    98%

    96%

    92%

    Slika 1: Delež (v % vseh) oseb, ki so med uživanjem vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid izkusile lajšanje težav v prebavilih na ravni »prisotno, toda sprejemljivo« ali pod to ravnjo v primerjavi z izhodiščem.(19)


    Pacienti s sindromom razdraženega črevesja so ugotovili, da je zaužitje ene porcije vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan dovolj, da jim do štiri tedne olajša težave, kot so napenjanje(17), bolečine v trebuhu(16), napetost(16) in napihnjenost(16, 17). Po tem, ko so štiri tedne vsak dan zaužili po dve porciji (2,75 g) vlaknine Bimuno®, je bilo iz vprašalnikov pacientov razvidno, da jim je to pomagalo tudi pri odpravi tesnobe in izboljšanju splošne kakovosti življenja.(17)


    V drugi študiji pa so proučevali, kako lahko Bimuno® galakto-oligosaharid pomaga olajšati težavo z drisko pri ljudeh, ki potujejo v države, za katere velja tveganje.(20, 21) Tisti, ki so vsaj pet dni pred odhodom na dopust in ves čas na dopustu zaužili po dve porciji (2,74 g) vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan, so poročali o manjši incidenci driske(21, 21) in o precej krajšem trajanju te težave v primerjavi s kontrolno skupino.(20)

  • Dober imunski sistem

    Ko Bimuno® galakto-oligosaharid pride v debelo črevo, lahko vpliva na sestavo in delovanje bifidobakterij. Nizke ravni te bakterije, koristne za telo, lahko okrnijo ravnovesje mikrobov, razvijejo potencialno škodljive skupine bakterij skupine in ošibijo imunski odziv.(22) Vsakodnevno uživanje vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid je pokazalo izboljšanje nekaterih vidikov imunosti, vključno z:

      • ugotovljeno nižjo ravnjo vnetja črevesja pri odraslih s čezmerno telesno težo, in to po šesttedenskem uživanju po dve porciji vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan. Tisti pa, ki so enak dnevni vnos zaužili 12 tednov, so poročali o nižjih ravneh vnetij po celotnem telesu;(12)
      • spremembami koncentracije črevesnega zaščitnega protitelesa, imenovanega IgA. Rezultati so pokazali, da je bila raven tega protitelesa pri odraslih s čezmerno telesno težo, ki so 12 tednov zaužili po dve porciji vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan, precej višja.(12)

      Poleg tega so bile koristi pettedenskega uživanja dveh porcij vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid med drugim:

      • nižja raven vnetja po celotnem telesu pri zdravih starejših osebah,(15)
      • stimulacija nekaterih imunskih celic, ki so poglavitne za imunost pri zdravih starejših osebah.(14, 15)

  • Odpravljanje stresa in kognitivno zdravje

    Študije so pokazale, da je bilo tritedensko uživanje po dve porciji vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan povezano z zmanjšano reaktivnostjo kortizola(23) – to je priznani kazalnik stresa ali tesnobe, ki ga običajno okrepijo dejavniki stresa pri delu(24) in je povečan pri ljudeh, pri katerih obstaja tveganje za nastanek depresije.(25)

    Poleg tega so udeleženci v raziskavi, ki so tri tedne uživali po dve porciji vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid na dan, poročali o večji pozornosti do pozitivnih dražljajev,(23) kar še dodatno dokazuje njihovo nižjo raven stresa ali tesnobe po uživanju vlaknine Bimuno® galakto-oligosaharid.

    • Bimuno® je registrirana blagovna znamka podjetja Clasado IP Limited.

Kaj so Probiotiki?

Probiotiki so koristni mikroorganizmi in vključujejo nekatere bakterije ali kvasovke, ki pripomorejo k dobremu počutju in delovanju telesa.(26, 27) Za zdaj so najbolj znani probiotiki vrst Bifidobacterium in Lactobacillus, ti lahko zavirajo razvoj nekaterih patogenov, pozitivno spremenijo našo črevesno mikrobioto in pospešijo pridobivanje zelo koristnih snovi iz živil, ki vsebujejo vlaknine.(49-51)

Čedalje več je dokazov o ugodnih učinkih teh in številnih drugih probiotikov, med temi so tudi:

    • izboljšana dobrobit črevesja(28),
    • okrepljen imunski sistem(29),
    • pozitiven vpliv na kognitivno zdravje(30, 31),
    • znižanje ravni holesterola(32, 33).

Kaj je Bifidobacterium lactis HN019™?

B. lactis HN019™ je probiotična bakterija in je bila prvotno izolirana iz jogurta, proizvedenega na Novi Zelandiji, poleg tega se že desetletja uživa v okviru mlečnih izdelkov.

Dokazano je, da B. lactis HN019™ uspešno prehaja skozi prebavni sistem(34), ob tem je bila v številnih kliničnih preskušanjih pri ljudeh uporabljena tako kot samostojen sev kot v kombinaciji z drugimi probiotiki in prebiotiki.(35-48) V te preskuse so bili vključeni otroci, odrasli in starejši.

Ključne prednosti na podlagi kliničnih študij

Znanstveno potrjeno.

  • Dobrobit prebavil

    Dokazano je, da B. lactis HN019™ lajša težave v prebavilih in podpira gibanje črevesja.

    V eni študiji so se osredotočili na posameznike, ki trpijo zaradi zaprtja, po enomesečnem zaužitju ene porcije (vsaj 1 milijarda CFU) B. lactis HN019™ na dan – ti so poročali o izboljšanju gibanja črevesja.(40)

    Pospešitev prehoda snovi v črevesju so zaznali tudi pri tistih, ki so trpeli zaradi težav v prebavilih in so v 14-dnevnem obdobju proučevanja zaužili vsaj 1,8 milijarde CFU (2 porciji) B. lactis HN019™.(41)

    V samo 14 dneh so zaznali opazne izboljšave težav v prebavilih, pri čemer so zaužili eno ali dve porciji bakterije B. lactis HN019™ na dan.(41) Zdi se, da je večji odmerek (dve porciji) pomagal ublažiti osem od devetih težav v prebavilih, manjši odmerek (1 porcija) pa je močno pomagal ublažiti sedem od devetih težav v prebavilih.(41)

  • Dober imunski sistem

    Študija se je osredotočila na osebe, starejše od 41 let, da bi ugotovili, ali uživanje bakterije B. lactis HN019™ spodbudi nekatere imunske celice, ki imajo poglavitno vlogo v imunskem sistemu. Te osebe so vsaj tri tedne vsak dan zaužile dve porciji (2 milijardi CFU) bakterije B. lactis HN019™, rezultati pa so pokazali pomembno večje izboljšanje aktivnosti nekaterih imunskih celic.(39)

  • Viri
    1. Sender R, Fuchs S, Milo R. Revised Estimates for the Number of Human and Bacteria Cells in the Body. PLoS Biol. 2016;14(8):e1002533.
    2. Shreiner AB, Kao JY, Young VB. The gut microbiome in health and in disease. Curr Opin Gastroenterol. 2015;31(1):69-75.
    3. Davani-Davari D, Negahdaripour M, Karimzadeh I, Seifan M, Mohkam M, Masoumi SJ, et al. Prebiotics: Definition, Types, Sources, Mechanisms, and Clinical Applications. Foods. 2019;8(3).
    4. Yang W, Yu T, Huang X, Bilotta AJ, Xu L, Lu Y, et al. Intestinal microbiota-derived short-chain fatty acids regulation of immune cell IL-22 production and gut immunity. Nat Commun. 2020;11(1):4457.
    5. Meijer K, de Vos P, Priebe MG. Butyrate and other short-chain fatty acids as modulators of immunity: what relevance for health? Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2010;13(6):715-21.
    6. Zou J, Chassaing B, Singh V, Pellizzon M, Ricci M, Fythe MD, et al. Fiber-Mediated Nourishment of Gut Microbiota Protects against Diet-Induced Obesity by Restoring IL-22-Mediated Colonic Health. Cell Host Microbe. 2018;23(1):41-53.e4.
    7. Willemsen LE, Koetsier MA, van Deventer SJ, van Tol EA. Short chain fatty acids stimulate epithelial mucin 2 expression through differential effects on prostaglandin E(1) and E(2) production by intestinal myofibroblasts. Gut. 2003;52(10):1442-7.
    8. Goverse G, Molenaar R, Macia L, Tan J, Erkelens MN, Konijn T, et al. Diet-Derived Short Chain Fatty Acids Stimulate Intestinal Epithelial Cells To Induce Mucosal Tolerogenic Dendritic Cells. J Immunol. 2017;198(5):2172-81.
    9. Schroeder BO, Birchenough GMH, Ståhlman M, Arike L, Johansson MEV, Hansson GC, et al. Bifidobacteria or Fiber Protects against Diet-Induced Microbiota-Mediated Colonic Mucus Deterioration. Cell Host Microbe. 2018;23(1):27-40.e7.
    10. Byndloss MX, Olsan EE, Rivera-Chávez F, Tiffany CR, Cevallos SA, Lokken KL, et al. Microbiota-activated PPAR-γ signaling inhibits dysbiotic Enterobacteriaceae expansion. Science. 2017;357(6351):570-5.
    11. O'Callaghan A, van Sinderen D. Bifidobacteria and Their Role as Members of the Human Gut Microbiota. Front Microbiol. 2016;7:925.
    12. Vulevic J, Juric A, Tzortzis G, Gibson GR. A mixture of trans-galactooligosaccharides reduces markers of metabolic syndrome and modulates the fecal microbiota and immune function of overweight adults. J Nutr. 2013;143(3):324-31.
    13. Depeint F, Tzortzis G, Vulevic J, I'anson K, Gibson GR. Prebiotic evaluation of a novel galactooligosaccharide mixture produced by the enzymatic activity of Bifidobacterium bifidum NCIMB 41171, in healthy humans: a randomized, double-blind, crossover, placebo-controlled intervention study. Am J Clin Nutr. 2008;87(3):785-91.
    14. Vulevic J, Juric A, Walton GE, Claus SP, Tzortzis G, Toward RE, et al. Influence of galacto-oligosaccharide mixture (B-GOS) on gut microbiota, immune parameters and metabonomics in elderly persons. Br J Nutr. 2015;114(4):586-95.
    15. Vulevic J, Drakoularakou A, Yaqoob P, Tzortzis G, Gibson GR. Modulation of the fecal microflora profile and immune function by a novel trans-galactooligosaccharide mixture (B-GOS) in healthy elderly volunteers. Am J Clin Nutr. 2008;88(5):1438-46.
    16. Huaman JW, Mego M, Manichanh C, Cañellas N, Cañueto D, Segurola H, et al. Effects of Prebiotics vs a Diet Low in FODMAPs in Patients With Functional Gut Disorders. Gastroenterology. 2018;155(4):1004-7.
    17. Silk DB, Davis A, Vulevic J, Tzortzis G, Gibson GR. Clinical trial: the effects of a trans-galactooligosaccharide prebiotic on faecal microbiota and symptoms in irritable bowel syndrome. Aliment Pharmacol Ther. 2009;29(5):508-18.
    18. Grimaldi R, Gibson GR, Vulevic J, Giallourou N, Castro-Mejía JL, Hansen LH, et al. A prebiotic intervention study in children with autism spectrum disorders (ASDs). Microbiome. 2018;6(1):133.
    19. Vulevic J, Tzortzis G, Juric A, Gibson GR. Effect of a prebiotic galactooligosaccharide mixture (B-GOS®) on gastrointestinal symptoms in adults selected from a general population who suffer with bloating, abdominal pain, or flatulence. Neurogastroenterol Motil. 2018;30(11):e13440.
    20. Drakoularakou A, Tzortzis G, Rastall RA, Gibson GR. A double-blind, placebo-controlled, randomized human study assessing the capacity of a novel galacto-oligosaccharide mixture in reducing travellers' diarrhoea. Eur J Clin Nutr. 2010;64(2):146-52.
    21. Hasle G, Raastad R, Bjune G, Jenum PA, Heier L. Can a galacto-oligosaccharide reduce the risk of traveller's diarrhoea? A placebo-controlled, randomized, double-blind study. J Travel Med. 2017;24(5).
    22. O'Neill I, Schofield Z, Hall L. Exploring the role of the microbiota member Bifidobacterium in modulating immune-linked diseases. Emerg Top Life Sci  . 2017 Nov 30; 1(4): 333–349.
    23. Schmidt K, Cowen PJ, Harmer CJ, Tzortzis G, Errington S, Burnet PW. Prebiotic intake reduces the waking cortisol response and alters emotional bias in healthy volunteers. Psychopharmacology (Berl). 2015;232(10):1793-801.
    24. Kunz-Ebrecht SR, Kirschbaum C, Marmot M, Steptoe A. Differences in cortisol awakening response on work days and weekends in women and men from the Whitehall II cohort. Psychoneuroendocrinology. 2004;29(4):516-28.
    25. Mannie ZN, Harmer CJ, Cowen PJ. Increased waking salivary cortisol levels in young people at familial risk of depression. Am J Psychiatry. 2007;164(4):617-21.
    26. FAO/WHO. Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. 2002.
    27. Hill C, Guarner F, Reid G, Gibson GR, Merenstein DJ, Pot B, et al. The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology 11, 506-514(2014); 2014.
    28. Sanders ME, Merenstein DJ, Reid G, Gibson GR, Rastall RA. Probiotics and prebiotics in intestinal health and disease: from biology to the clinic. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2019;16(10):605-16.
    29. Ashraf R, Shah NP. Immune system stimulation by probiotic microorganisms. Crit Rev Food Sci Nutr. 2014;54(7):938-56.
    30. Ruiz-Gonzalez C, Roman P, Rueda-Ruzafa L, Rodriguez-Arrastia M, Cardona D. Effects of probiotics supplementation on dementia and cognitive impairment: A systematic review and meta-analysis of preclinical and clinical studies. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry. 2020:110189.
    31. Kim CS, Cha L, Sim M, Jung S, Chun WY, Baik HW, et al. Probiotic Supplementation Improves Cognitive Function and Mood with Changes in Gut Microbiota in Community-Dwelling Older Adults: A Randomized, Double-Blind, Placebo-Controlled, Multicenter Trial. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2021;76(1):32-40.
    32. Cho YA, Kim J. Effect of Probiotics on Blood Lipid Concentrations: A Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. Medicine (Baltimore). 2015;94(43):e1714.
    33. Wang L, Guo MJ, Gao Q, Yang JF, Yang L, Pang XL, et al. The effects of probiotics on total cholesterol: A meta-analysis of randomized controlled trials. Medicine (Baltimore). 2018;97(5):e9679.
    34. Prasad, J., Sazawal S, Dhingra U, Gopal P. Detection of viable Bifidobacterium lactis HN019 (DR10™) in stools of children during a synbiotic dietary intervention trial. Int Dairy J, 2013; 30(2):64-67
    35. Bernini LJ, Simão AN, Alfieri DF, Lozovoy MA, Mari NL, de Souza CH, et al. Beneficial effects of Bifidobacterium lactis on lipid profile and cytokines in patients with metabolic syndrome: A randomized trial. Effects of probiotics on metabolic syndrome. Nutrition. 2016;32(6):716-9.
    36. Gill HS, Rutherfurd KJ, Cross ML. Dietary probiotic supplementation enhances natural killer cell activity in the elderly: an investigation of age-related immunological changes. J Clin Immunol. 2001;21(4):264-71.
    37. Gill HS, Rutherfurd KJ, Cross ML, Gopal PK. Enhancement of immunity in the elderly by dietary supplementation with the probiotic Bifidobacterium lactis HN019. Am J Clin Nutr. 2001;74(6):833-9.
    38. Arunachalam K, Gill HS, Chandra RK. Enhancement of natural immune function by dietary consumption of Bifidobacterium lactis (HN019). Eur J Clin Nutr. 2000;54(3):263-7.
    39. Chiang BL, Sheih YH, Wang LH, Liao CK, Gill HS. Enhancing immunity by dietary consumption of a probiotic lactic acid bacterium (Bifidobacterium lactis HN019): optimization and definition of cellular immune responses. Eur J Clin Nutr. 2000;54(11):849-55.
    40. Ibarra A, Latreille-Barbier M, Donazzolo Y, Pelletier X, Ouwehand AC. Effects of 28-day Bifidobacterium animalis subsp. lactis HN019 supplementation on colonic transit time and gastrointestinal symptoms in adults with functional constipation: A double-blind, randomized, placebo-controlled, and dose-ranging trial. Gut Microbes. 2018;9(3):236-51.
    41. Waller PA, Gopal PK, Leyer GJ, Ouwehand AC, Reifer C, Stewart ME, et al. Dose-response effect of Bifidobacterium lactis HN019 on whole gut transit time and functional gastrointestinal symptoms in adults. Scand J Gastroenterol. 2011;46(9):1057-64.
    42. Ahmed M, Prasad J, Gill H, Stevenson L, Gopal P. Impact of consumption of different levels of Bifidobacterium lactis HN019 on the intestinal microflora of elderly human subjects. J Nutr Health Aging. 2007;11(1):26-31.
    43. Wickens K, Black PN, Stanley TV, Mitchell E, Fitzharris P, Tannock GW, et al. A differential effect of 2 probiotics in the prevention of eczema and atopy: a double-blind, randomized, placebo-controlled trial. J Allergy Clin Immunol. 2008;122(4):788-94.
    44. Wibowo N, Bardosono S, Irwinda R. Effects of Bifidobacterium animalis lactis HN019 (DR10TM), inulin, and micronutrient fortified milk on faecal DR10TM, immune markers, and maternal micronutrients among Indonesian pregnant women. Asia Pac J Clin Nutr. 2016;25(Suppl 1):S102-S10.
    45. Stratiki Z, Costalos C, Sevastiadou S, Kastanidou O, Skouroliakou M, Giakoumatou A, et al. The effect of a bifidobacter supplemented bovine milk on intestinal permeability of preterm infants. Early Hum Dev. 2007;83(9):575-9.
    46. Dilli D, Aydin B, Fettah ND, Özyazıcı E, Beken S, Zenciroğlu A, et al. The propre-save study: effects of probiotics and prebiotics alone or combined on necrotizing enterocolitis in very low birth weight infants. J Pediatr. 2015;166(3):545-51.e1.
    47. Gopal, P.K., Prasad J, Gill HS. Effects of the consumption of Bifidobacterium lactis HN019 (DR10TM) and galacto-oligosaccharides on the microflora of the gastrointestinal tract in human subjects. Nutrition research (New York, N.Y.), 23(10), pp.1313–1328.
    48. Dekker, J.W., al. e. Safety aspects of probiotic bacterial strains Lactobacillus rhamnosus HN001 and Bifidobacterium animalis subsp. lactis HN019 in humaninfants aged 0–2 years. International Dairy Journal, 2009; 19(3), pp.149–154.
    49. Azad MAK, Sarker M, Li T, Yin J. Probiotic Species in the Modulation of Gut Microbiota: An Overview. Biomed Res Int. 2018;2018:9478630.
    50. Markowiak-Kopeć P, Śliżewska K. The Effect of Probiotics on the Production of Short-Chain Fatty Acids by Human Intestinal Microbiome. Nutrients. 2020;12(4). 1107
    51. Di Cerbo A, Palmieri B, Aponte M, Morales-Medina JC, Iannitti T. Mechanisms and therapeutic effectiveness of lactobacilli. J Clin Pathol. 2016;69(3):187-203.

HOWARU® je registrirana blagovna znamka družbe International Flavors and Fragrances Inc. ali njenih podružnic.

HN019 ™ je blagovna znamka skupine družb Fonterra, ki se uporablja pod licenco.

To spletišče je nastalo in vsebina na spletišču je bila pripravljena ter sta na voljo izključno z namenom zagotavljanja poučnih informacij in se ne smeta šteti ali obravnavati kot marketinško gradivo. Izjav na spletišču ni proučil noben regulativni organ. Informacije o koristih so izrecno povezane z zadevnimi sestavinami ter so dokazane in podprte z znanstvenimi dokazi in raziskavami. Informacije na tem spletišču se ne smejo povezovati s hiperpovezavami, kopirati, reproducirati ali kakor koli drugače distribuirati, v celoti ali delno, tretjim osebam. Nobeno storjeno dejanje ne sme temeljiti izključno na vsebini tega spletišča.